Ko najdeš sebe

By Viktorija Energijska - Sem

Človek bi se vprašal Kako to misliš, da najdeš sebe, saj vendar veš kdo si, mar ne? Pa žal temu ni tako. Vsi nekako po svoje doživljamo sebe. V večini sploh nimamo časa, ne za druge ne zase. Konstantno se odzivamo s stavkom; Pa saj nimam časa,pa vendarle zakaj, kako, da ne. Saj čas sploh ne obstaja. Večina drvi nekam tja v en dan in ne opazi najlepših, najbolj pomembnih krasot na tem planetu. Recimo narave, ljudi, živali skratka sploh se ne zavedamo sveta okoli sebe. Počnemo le tisto kar menimo, da je nujno potrebno. Kje pa so naši občutki, vsa ta lepota mavrice v nas in okoli nas. Hitimo in hitimo, kam le? Kaj bomo zamudili? Res ne razumem. Velikokrat se spomnim svojega otroštva, ko je teklo vse bolj počasi, ko je sosed pozdravil soseda. Pa ne samo pozdravil, vzel si je čas zanjga, ga povprašal po počutju, mu priskočil na pomoč. Skratka vsi so se povezovali, se radostili, se zabavali. Da ne govorim o otrocih, ki se sploh me igrajo več. Vsak sedi sam s seboj s svojim ekrančkom in se sploh ne zaveda svojih potencialov. No pa smo tam. Ne znam vam z besedami izraziti svoje hvaležnosti, svojih občutij svojega vesolja, ko čedalje več dušic najde sebe, živi sebe, svoje občutke, svoj izvor in svoje vesolje, kjer je vse enostavno, zabavno, kjer se na različnih dimenzijah zopet srečujejo, povezujejo in živijo zares živijo. Zato iz srca sporočam vesolju, ne pozabi, živi sebe, deli občutke, povezuj se, bodi srce, tisto pravo srce ćistega univerzuma kjer kraljuje brezpogojna čista ljubezen tvojega izvora, kjer je za vse poskrbljeno, kjer vladata radost in smeh. To je tisto, tisto pravo, ko veš da si svoj izvor.

To sem jaz, za katero ne obstaja čas.
Viktorija Energijska – Sem